Sindrom karpalnega kanala in masaža globokih tkiv

Sindrom karpalnega kanala je opredeljen kot utesnitev enega od treh živcev, ki potekajo navzdol po roki. Utesnitev živca, se kaže z mravljinčenjem prstov, ki jih ta živec oživčuje. Mravljinčenje pacient čuti v prstih, in sicer palec, kazalec, sredinec in del prstanca (tisti del prstanca, ki meji na sredinec).

Živec oživčuje spodnji del dlani pod palcem. Pri hujših primerih, ko je pritisk na živec zelo velik, opazujemo lahko upad te mišice (atrofija mišice).

Diagnoza in dejavniki tveganja

Sindromom karpalnega kanala povzroča mravljinčenje v prstih, ki je prisotno tudi ponoči. Pacient ima tako občutek kot je ‘zaspala’ roka. Mravljinčenje je prisotno ves čas, stanje pa se s časom le še poslabšuje. Postopoma se začne izgubljati občutek v prstih, predmeti pa izpadajo iz rok. Za postavitev diagnoze obstajajo posebni klinični testi, in preiskava z elektromiografijo (EMG), s katero zdravnik preveri prevodnost živcev. Test je neboleč.

Dejavniki tveganja:

– Spol. Sindrom je bolj pogost pri ženskah, ki imajo načeloma imajo manjši kanal kot moški.

– Anatomski dejavniki. Zlom in izpah zapestja ali artritis, ki deformira manjše kosti v zapestju, predstavlja anatomski dejabnik tveganja, saj lahko spremeni prostor v zapestnem kanalu in pritisne na srednji živec.

– Bolezen. Nekatere kronične bolezni, kot je diabetes, povečajo tveganje za poškodbe živcev, vključno s poškodbo srednjega živca

– Vnetna stanja. Revmatoidni artritis in druge bolezni kjer so prisotna vnetna stanja, lahko vplivajo na sluznico okoli kit v zapestju in pritiskajo na živec.

– Debelost. Debelost je dejavnik tveganja za sindrom karpalnega kanala.

– Spremenjeno stanje telesna tekočine. Zadrževanje tekočine lahko poveča tlak v zapestju in draženje živca. To je pogost pojav med nosečnostjo in menopavzo. Sindrom karpalnega kanala, ki je povezan z nosečnostjo, se po nosečnosti načeloma sam izboljša.

– Druga zdravstvena stanja. Nekateri pogoji, kot so menopavza, motnje ščitnice, odpoved ledvic in limfedem, lahko povečajo vaše možnosti za sindrom karpalnega kanala.

– Dejavniki na delovnem mestu. Delo z vibrirajočimi orodji ali na tekočem traku, ki zahteva dolgotrajno ali ponavljajoče se upogibanje zapestja, lahko povzroči škodljiv pritisk ali poslabša obstoječe poškodbe živcev, še posebej, če delo opravljamo v hladnem okolju. Tudi delo v pisarni, kjer se preživi veliko časa za računalnikom je lahko dejavnik velikega tveganja.

Masaža globokih tkiv, trigger points in sindrom karpalnega kanala

Masaža globokih tkiv (deep tissue massage) lahko pri sindromu karpalnega kanala pomaga zmanjšati bolečino, povečati obseg gibanja, izboljšati oprijem in funkcionalno uporabo rok ter zmanjšati simptome, kot so otrplost in mravljinčenje, tako da sprosti kite upogibalk prstov, ki obdajajo srednji živec, in s tem zmanjša kompresijo.

Z globoko masažo tkiva lahko stimuliramo t.i. trigger point točke in zmanjšamo napetost v mehkih tkivih ramena, roke in zapestja. Prav tako lahko pomaga povečati gibljivost sklepov na teh območjih.

Trigger point so določene točke v mišici, ki postanejo zelo občutljivi na dotik. Osredotočanje masaže na te točke, lahko pomaga zmanjšati bolečino ne samo na teh specifičnih sprožilnih točkah, temveč lahko pomaga ublažiti bolečino v rokah in prstih.

Trigger points:

– 4 centimetre pod gubo komolca na vrhu podlakti na mestu vzdolž mišice ekstenzorja digitoruma

– 4 centimetre od gube zapestja proti komolcu na sredini spodnje strani podlakti

– 2 centimetra od gube zapestja proti prstom vzdolž prečne karpalne vezi zapestja in izvora mišic palca

Več o sami tehniki masaže se lahko naučite na tečaju masaže globokih tkiv. V kolikor se želite vpisati nas lahko pokličete na tel 030 372 255, nam pišete na info@mojstil.si ali se vpišete preko spletnega obrazca TUKAJ.